Otroka nista mogla verjeti… “Do kdaj boš pa danes delala?”, sta me spraševala, saj včasih delam na domu, da sem med počitnicama vsaj malo z njima. Vendar sem si tokrat čisto zares vzela dopust in ostala z njima doma. Pekli smo pecivo, se igrali in seveda… tudi v snežni belini je lahko izlet lep :-).
Gremo na Koroško! Avstrijsko Koroško!
Priporočeni ogledi: Celovec, Gospa Sveta ali Maria Saal, grad Ostrovica ali Burg Hochosterwitz, vojvodski prestol
Dostop: če kupite avstrijsko vinjeto, lahko greste do Celovca po avtocesti čez karavanški predor. Mi smo šli po stari cesti čez (nekoč mejni prehod) Vič in skozi lepe koroške vasice do Celovca.
V četrtek smo že ob pol sedmih krenili od doma proti Celovcu in malo pred deveto parkirali v parkirni hiši nakupovalnega središča City Arkaden. Ker je bilo zunaj kar malo hladno (en izgovor mora biti) in ker smo čisto slučajno parkirali v parkirni hiši trgovskega centra, smo naš izlet začeli s pohajkovanjem po trgovinah. Razen dobrih starih ‘kajzeric’, so (vsaj takrat še) vrečke ostale prazne :-). Po kavici pa hajt po Dunajski ulici v center mesta.
V mestu nas prvi pozdravi Možic z Vrbskega jezera. Majhen, zgrbljen možic, sedaj vlit v kovinski plastiki, bi naj bil odgovoren za nastanek Vrbskega jezera, ki ni daleč iz mesta.
V zimskem času je Celovec prav čaroben. Staro mestno jedro pripoveduje romantično božično pravljico – ulice so okrašene, božične stojnice se upogibajo pod številnimi priložnostnimi darilci in vse diši po kuhanem vinu in cimetovem pecivu. Kako lepo mora biti šele zvečer, ko se prižgejo stotine luči…
Ste že slišali legendo o nastanku Celovca (vir: http://www.gimvic.org/projekti/projektno_delo/2009/2f/celovec/Zgodovina.html)? Okoli Vrbskega jezera in tam, kjer danes stoji mesto Celovec, je takrat gospodoval zmaj. Ker so pastirji izgubljali svoje črede in ker je včasih izginil tudi kak človek, so poskušali zmaja ubiti. Velikokrat neuspešno, na koncu jim je uspelo z zvijačo in s skupnimi močmi. Ob močvirju so zgradili trden stolp, s katerega so opazovali, kje in kdaj se bo prikazal zmaj. 
Poglavar pa je tistemu, ki mu bo uspelo premagati zmaja, obljubil ta stolp in še zemljo, ki ji je gospodoval zmaj, zraven. Zbralo se je več pogumnih mož, ki so zmaja z bikom, ki so ga privezali k stolpu, zvabili iz skrivališča in ga s skupnimi močmi pokončali. Na mestu, kjer je stal opazovalni stolp, so najprej sezidali grad, nato je ob njem zrasla vas in čez čas se je razvilo današnje mesto Celovec. V spomin na to še danes najdemo zmaja v grbu mesta Celovec, na Novem trgu (Neuer Platz) pa je Zmajev vodnjak, s ‘pošastjo’, Herkulom in renesančno leta 1636.
Ko smo se sprehajali med stojnicami na Novem trgu smo na vzhodni strani trga našli spomenik Marije Terezije. Prvi komentar (čigav, raje ne povem)… ‘Si se morala spomnit šol?’ 🙂 Vendar bi bili brez nje Slovenci verjetno še dlje časa za preostalimi evropskimi državami… Kakorkoli – ta spomenik Marije Terezije je prvi postavljen spomenik cesarice v Avstriji. Prvotno je stal na zahodnem delu trga namesto konjeniškega spomenika Leopolda I., leta 72 pa so ga preselili na vzhodno stran.
Na zahodni strani Novega trga pa se bohoti mestna hiša. Stara mestna hiša je bila zgrajena okoli leta 1650, kot palača grofov Rosenberg. Ogleda je vredno arkadno dvorišče in grb Rosenbergovih nad glavnim vhodom.
Nato smo se podali na lov za knežjim kamnom, na katerem so v srednjem veku ustoličevali karantanske kneze in pozneje koroške vojvode. Prebrali smo, da je bil knežji kamen, ki je prvotno stal na Krnskem gradu, leta 2005 začasno prenesen v preddverje palače koroške deželne vlade. Lepo dvorišče deželne vlade z dvema stopniščema, po katerih lahko prideš pred vhodna vrata, je kazil tovornjak s pivom. Tako da z lepo fotografijo ni bilo nič… Tudi z ogledom kamna ne, saj je bil vhod trdno zaklenjen. Pa kaj – en kos rimskega stebra gor ali dol 🙂 .
V predelu za deželno vlado pa najdete najstarejši del mesta. Zanimivo se je sprehajati med starimi, lepo obnovljenimi hišami, z nizkimi arkadami in prehodi med uličicami. Pot nas je pripeljala tudi do Hiše ‘pri zlati gosi’ (Alter Platz 31), ki bi naj bila dokumentirana že leta 1489 in je mogoče najstarejša ohranjena hiša v mestu. Z roba nad portalom si radovedneže ogleduje – kdo bi si mislil – zlata gos :-). Pogledali smo si še Steber sv. Trojice in kužni steber, izvorno iz lesa, ki je bil okoli leta 1680 postavljen kot kužni steber na Trgu sv. Duha, danes pa stoji na Starem trgu, kamor so ga prestavili leta 65 (se mi samo zdi ali Avstrijci nekam veliko selijo svoje spomenike?). Po zmagi nad Turki (Dunaj 1683) so kužnemu stebru dodali še polmesec in križ, ki sedaj krasita vrh stebra.
Da je bil sprehod po mestu že kar malo dolg, so nas spomnili malo lačni trebuščki. Navalili smo na tradicionalno najcenejše potovalno kosilo v Mc-a, čeprav tudi ‘bratwurst’ s kislim zeljem ne bi bila slaba izbira, če bi lahko jedli na toplem…
Po ‘pojedini’ pa hop v avto poiskati vojvodski prestol nekam na Gosposvedsko polje. Brala sem, da je v bližini kraja Gospa Sveta (nem. Maria Saal). Torej – gremo do te vasice, ki se nahaja le dobrih 10 minut iz Celovca. Če odšteješ gužvo v centru in nepotrebno zgubljanje :-). Že od daleč nas je pozdravil razkošen cerkveni kompleks z gotsko cerkvijo v centru (ki jo večinoma imenujejo kar katedrala, čeprav nikoli ni bila). Škoda, da je bila takšna gužva na cesti, da se nismo mogli ustaviti za hiter posnetek, ker bi bil lep (pokukajte tu, čeprav moram priznati, da se ne spomnim nobenega bloka…. temu pravim pozitivni selektivni spomin ;-)).
Parkirali smo tik pred cerkvenim obzidjem, t.i. taborskim obzidjem, ki so ga zgradili v času turških vpadov (na nekaterih delih je obrambni jarek še vedno viden) in se čez kamnit mostiček spostili do vhoda v kompleks. Cerkev stoji na tem mestu menda že od 8. stoletja in je menda najstarejša na Koroškem.V starih virih jo označujejo tudi kot cerkev pri Krnskem gradu. Sedanjo triladijsko podobo pa je dobila v 15. stoletju. V notranjosti, s tremi vgrajenimi kori, je baročni oltar iz leta 1714, čudovitimi baročnimi orglami iz 18. stoletja, v kapeli Sachs je grob sv. Modesta, na pročelju cerkve najdete številne rimske reliefe tudi rimsko volkuljo z Romulom in Remom, nekaj vzidanih nagrobnikov ter celo sončno uro. Nasproti vhoda v cerkev je gotski svetilnik, ki menda nakazuje, da je bilo na tem mestu nekoč pokopališče. Za njim pa je t.i. Oktogon s svetim grobom. Ko se sprehodite okoli cerkve, lahko pod nadstreškom Proštije opazite veliko kosov rimskih nagrobnikov in reliefov, ki so jih prinesli z bližnjega Virunuma (ki je bil nekoč glavno mesto rimske province Norik).
Ko smo si ogledali kompleks, smo šli iskati vojvodski prestol… Peljali smo se proti vasici Amdorf, vendar se nam je zdelo že predaleč, ko smo prišli v naslednjo vas, zato smo se obrnili in… ‘tko pita ne skita’… Pomagalo bi tudi, če bi vedeli, kako se po nemško reče vojvodskemu prestolu (da vam prišepnem, zdaj, ko sem pametna – Herzogstuhl). Seveda bi se morali peljati še malo dlje v Amdorf in potem skreniti levo (še celo smerokaz je :-)). Prestol se nahaja na ravnini Gosposvedskega polja tik ob avtocesti, varno spravljen v stekleni kletki tudi pred fotografsko kamero, kar se ‘lepo vidi’ na mojih nejasnih fotografijah.
Pri ustoličevanju koroških vojvod je imel ta prestol pomembno vlogo. Prestol ima pravzaprav dva vojvodska sedeža – enega obrnjenega na vzhod in drugega na zahod. Na enem je vojvoda vazalom podeljeval fevde, na hrbtni strani prestola pa je delil fevde koroški palatinski grof. Vojvodski stol je bil narejen v 9. stoletju. Sestavljajo ga kamnite plošče, ki so bile domnevno izkopane iz bližnjih rimskih razvalin Virunuma.
Nedaleč stran stoji grad Ostrovica (Burg Hochosterwitz). Oddaljen je borih 8 kilometrov, mi pa smo do njega vozili več kot pol ure. Seveda, če se radi zgubljamo… Neeee… nismo se zgubili…. neeee… samo zamrznjeno jezero Hörzendorfer See, polno drsalcev, smo si hoteli pogledati in nekdanjo najpomembnejšo koroško trdnjavo – grad Plešivec (Tanzenberg). 🙂
Po krajših mukah izgubljanja se je pred nami odprl prečudovit pogled na skoraj pravljični grad Ostrovica, ki se je vrh hriba kopal v zadnjih sončnih žarkih. Preden smo šli od doma, sem brala, da si ga splača ogledati, nisem pa vedela, da je tako čudovit. Preden smo se uspeli pripeljati do vznožja, smo se morali kar nekajkrat ustaviti za foto session. Ob vznožju pa razočaranje. Želeli smo se peš povzpeti na vrh. A ko smo prišli do prvega stolpa, od koder se lahko do vrha povzpneš skozi številne obrabne stolpe, smo videli napis – zaprto od 1.11. :-(. Kdo zapre grad?! Pa ne samo grad – pot na grad?! Za celo zimo?!?! Celo nismo bili edini, ki smo se takrat obračali in žalostno stmeli v breg… No, zdaj sem celo našla, da je res zaprt… prepričajte se sami, če mi ne verjamete.
Z gradom torej ni bilo nič. Tokrat. Le čakaj – pridemo spomladi in navdušimo še koga, da bo splezal na tokrat neosvojeno trdnjavo! No, pa na Vrbsko jezero bo tudi še potrebno. Pogledati vsaj mondeni Velden in menda najlepši kraj ob Vrbskem jezeru – polotok Maria Woerth. Pa Minimundus, seveda. Če gre kdo pred nami, se priporočamo za potopis.
Značke: avstrijska Koroška, Celovec, družinski izlet, grad, grad Ostrovica, Koroška, nedeljski izlet, potepanje, vojvodski prestol