Pustni dan smo pričeli z ogledom karnevala v Kopru. Bila je presenetljivo velika povorka. Manjkali niso ne ptujski kurenti in ne trenutno aktualni politični mogotci. Našemljeni seveda. Seveda smo morali še na kratek sprehod skozi mesto, saj so ga v tem času, kar sem bila tu nazadnje , prav lepo obnovili. Prenova Pretorske palače na osrednjem mestnem trgu je menda stala kar 800 mio tolarjev, nasproti nje pa je Loža, na severni strani glavnega mestnega trga. Na terasi, obkroženi z vitkimi kamnitimi stebri in dobro ohranjenimi šilastimi gotskimi loki, lahko na sončku spijete kavico. Žal nas je po povorki že malo zeblo, zato se nismo odločili za to. Splača pa se povzpeti tudi na razgledni mestni stolp na Titovem trgu, pa je pozimi žal zaprt za oglede.
Priporočeni ogledi: Koper, Piran, akvarij Piran, Portorož, notranjost Istre
Na Istro me vežejo lepi spomini. Še kot otrok in kasneje kot študentka sem preživela v Maredi, avtokampu pri Novem Gradu, kar lepo število počitnic. Če se še imenuje Mareda :), saj naši sosedi radi preimenujejo nekoč zelo znane počitniške lokacije. Avtokamp, kjer smo se tokrat sprehajali, nekoč poimenovan Ladin Gaj, so preimenovali v Kamp Park Umag. Menda naj bi bil eden največjih kampov v Mediteranu z bazenom s piratsko ladjo, številnimi klopcami in promenado, po kateri lahko prideš prav do centra Umaga. V poletnih mesecih je najbrž precej drugačen. Zdaj, pozimi, pa ponuja samotnim sprehajalcem mir in užitek v naravi.
Po dolgem sprehodu po Ladin Gaju smo šli na kosilo v kraj Petrovija, v Konobo Nono. Za sorazmerno ugodno ceno, smo odlično jedli. Ponujajo predvsem tradicionalne istrske jedi, ker pa imajo krušno peč, tudi dobre pizze.
Po vinski cesti smo vijugali po zanimivih krajih do Buj na obisk k prijateljem. Potem pa nazaj v Slovenijo v Portorož, kjer smo imeli rezervirano nočitev v Apartmajih Maygut. Preko Kolektivine ponudbe smo za dve nočitvi z zajtrkom in razvajanje s finsko savno in masažo za 2 osebi plačali le slabih 100 EUR. Sicer niso čisto ob morju, smo bili pa zadovoljni s ponudbo.
Naslednji dan smo se kljub turobnemu vremenu potepali po ozkih ulicah starega pristaniškega mesteca Piran in znova občudovali impozantni Tartinijev trg z občinsko palačo in Benečanko, najstarejšo ohranjeno hišo na Tartinijevem trgu. Nad hišami na hribu gospoduje baročna cerkev svetega Jurija z visokim razglednim stolpom, razpoznavna značilnost pa je tudi obzidje še iz časa bojev proti Turkom.
Obiskali smo akvarij, ki so ga januarja letos resnično lepo prenovili. Prestrašil nas je morski psiček, ki je pobegnil iz odprtega akvarija ravno takrat, ko smo sloneli čez njegovo ograjo.
Doslej najbolje, a tudi najdražje, smo jedli v Gostilni Korte. Hrana si zasluži vse pohvale, naj pa vas opozorim na porcije – so ogromne! Ribja juha, namenjena za enega, je dovolj vsaj za dva. Čeprav je bila najboljša ribja juha kar sem jih doslej jedla, je vseeno ostala v skodeli.
Dan smo nadaljevali z obiskom bazenov v Morskem parku Laguna Bernardin, končali pa v finski savni in na masažni mizi apartmajev Maygut. Mmmmm 🙂
Ker pa se dan po navadi ne začne tako lepo kot se konča, se je hči v ponedeljkovo jutro zbudila z vročino. Tako smo, namesto da bi si ogledali park kamnitih skulptur FormaViva v Portorožu in popoldane Škocjanske jame, odšli nazaj domov. Na srečo je bolezen odšla tako hitro, kot je prišla in že čez dva dni je bila spet na nogah, pripravljena na nove pustolovščine.
Značke: Forma Viva Portorož, Korte, Ladin Gaj, Morski park Laguna, Piran, Portorož