To soboto smo imeli prav nenavaden razlog za izlet. Renault nam je posodil svojo katrco! Prejšnji dan se je z njo vozila ekipa Mobinie, sobota pa je bil dan, ko jo je bilo treba odpeljati nazaj v Maribor, kar smo mi izkoristili za izlet “Od Celja do Maribora”. In čeprav sama svoje “katre” nikoli nisva imela, je vseeno v naju prebudila spomine. Mogoče sva tudi zato šla na pot brez fotoaparata :-(. Se opravičujem za slike. Spet.
Priporočeni ogledi: Slomškova rojstna hiša, dvorec Štatenberg
Ostali možni ogledi na poti: Ipavčeva hiša v Šentjurju, Muzej južne železnice v Šentjurju, Žiče
Dostop: s Štajerske avtoceste skrenete na izvozu Dramlje, peljete proti Šentjurju in v krožišču izberete tretji izvoz proti Ponikvi pri Šentjurju. Lahko se tudi peljete tudi po stranski cesti od Celja, mimo Proseniškega in pridete v isto krožišče
Če povem po resnici, sem sama katrco od znotraj bolj malo videla. Da bi lahko iz Maribora nadaljevali pot proti Koroški, sem se jaz peljala z drugim avtom :-(. Sem pa prav dobro slišala navdušeno pipkanje in mahanje kolesarjem in mimoidočim.
Prvi postanek je bila Slomškova rojstna hiša v Ponikvi pri Šentjurju. Njegova rojstna hiša je lepo obnovljena in je zelo lep primer hiše bogatega kmeta iz začetka 19. stoletja. Pričakal nas je prijazen fant, ki je, kakšno naključje, tudi sam eden od potomcev rodbine Slomška. Zaradi pomanjkanja časa se nismo odločili za ogled filma, smo si pa ob njegovem odličnem vodenju ogledali muzej do podrobnosti. Prikazana je življenjska pot velikega duhovnika, vzgojitelja in narodnega buditelja od njegovega zgodnjega otroštva prek odločitve za duhovniški poklic in škofovske službe pa vse do beatifikacije leta 1999. Otrokoma je bila najbolj všeč njegova slika, ki te spremlja z očmi, kamorkoli greš, meni pa je najbolj ostala v spominu zgodba njegove rodbine.
Iz Slomškove rojstne hiše smo se želeli odpeljati proti cerkvi Sv. Ožbolta v Unišah, ki jo je obiskovala njegova družina. Pa čeprav je čisto blizu, smo se vrteli po stranskih cestah kot mačka okoli vrele kaše. Ker smo zgrešili pravi odcep, smo dobesedno krožili okoli nje in jo gledali, kako se nam smeje z vrha 
hriba. Od cerkve se ponuja čudovit razgled na okolico. Tudi na Ponikvo z njeno značilno baročno cerkvijo Sv. Martina.
Pot smo nadaljevali proti dvorcu Štatenberg pri Makolah. Dvorec rodbine Attemsov je zgradil v letih 1720-1740 italijanski arhitekt Camesini. Čudovit dvorec z notranjim dvoriščem in parkovnimi površinami je še posebno znan po freskah in štukaturah v Viteški dvorani. Elegantne sobane so opremljene s pohištvom in čudovitimi pečmi. Sin je ugotovil, da so zanj graščakove postelje prekratke, hčerka je občudovala komode za lepotičenje, jaz pa peči :-).
Kar malo mi je bilo žal, da nas je čas priganjal, saj smo morali do dvanajstih avto vrniti v avtohišo. Seveda takrat, ko imaš najmanj časa, zataji tehnologija. Garmin nas je neutrudno usmerjal na avtocesto za Ptuj, namesto proti Sl. Bistrici. Hm, mogoče bi ga vseeno morala ubogati? Katrca je pridno “polagala ovinke” in smo do Maribora prišli le pet minut prepozno. Pot smo nadaljevali s precej mlajšim avtomobilom, kar se je čez nekaj deset kilometrov poznalo tudi na denarnici…. :-).
S ceste iz Maribora proti Dravogradu smo skrenili še enkrat. Ob smerokazu za Odomovo jezero, ki je v bližini kraja Kapla tik ob slovensko-avstrijski meji. Saj je bilo lepo, vendar je pot do tja kar dolga (če sem si prav zapomnila, je v eno smer okoli 15 km), ozka, ovinkasta. Če bi bili malo bolj pohodniško razpoloženi, priporočajo sprehod po »Razgledni poti«, ki ima 19 točk in po »Srčni poti«, ki je menda krajša in lažja. Malo smo se le malo sprehodili okoli jezera in opazovali številne ribiče “na delu”, potem pa smo se vrnili nazaj v civilizacijo, na sladoled v Dravograd in na obisk k mojemu očetu.
Le kam pa naslednjič?
Značke: baročna cerkev Sv. Martina v Ponikvi pri Šentjurju, Cerkev Sv. Ožbolta v Unišah, dvorec Štatenberg, Odomovo jezero, Slomškova rojstna hiša