Že med zimskimi počitnicami smo se odločili, da prvomajske praznike preživimo v živahnem Londonu, ki je bil tokrat še posebej živahen. 29.4. bosta namreč svoj usodni ‘da’ rekla prestolonaslednik Willam in njegova izvoljenka Kate, zato je bil še bolj poln turistov kot običajno. Pa čeprav smo se domov vrnili že nekaj dni pred pričakovano poroko.
Oglejte si nekaj fotografij s potovanja!
Potniki: 2 odrasla + 2 otroka (14 in 9 let)
Čas: od 21.4. do 26.4. 2011
Vožnja: osebni avto do letališča na Brniku, letalo do letališča London Stansted, z vlakom do Liverpool station, potem pa dalje s podzemno in double deckerji…
Stroški: (za 4) hotel: £560 (7 x polpenzion), letalske karte: 420 EUR, parkirnina na letališču: 50 EUR, zastonj National History Museum in Science Museum, sicer ogledi dragi – izkoriščena ugodnost 2 za 1 ob nakupu vozovnice za podzemno na okencu national railwaya, poldnevni izlet v Stonhenge (2x£29, 2x£26)
Prenočišče: Linden house hotel (soba s 4 posteljami + tuš in WC, kontinentalni zajtrk – toast, marmelada in maslo)
Posebej vredno ogleda: National History Museum, Science Museum, Stonhenge
Opomba: Za oglede smo imeli le polne 4 dni. Za bolj miren in celovit ogled Londona priporočam, da bivanje podaljšate za vsaj 2 dni.
Če ne želite čakati v vrstah za ogled znamenitosti, kupite vstopnice preko interneta, žal pa v tem primeru ne morete izkoristiti ugodnosti national railwaya 2 za 1.
Odsvetujem ogled menjave straže pred Buckinghamsko palačo – čakali smo več kot pol ure v nemogoči gužvi le za to, da smo bolj slišali kot videli menjavanje straže.
Iz dneva v dan
1. dan: prihod v London
Z letališča na Brniku smo krenili šele dokaj pozno, malo čez peto popoldne. Lep sončni dan je srečnežem, ki so sedeli ob oknu, omogočal čudovit pogled na pokrajino, nad katero smo se peljali. Jaz pa sem tu in tam ukradla kakšen pogled na zasnežene Alpe. Po lepem in mirnem poletu smo pristali na letališču Stansted. Z vlakom smo se odpeljali do postaje Liverpool station, kjer smo na okencu National Rail kupili tedensko vozovnico za podzemno. S tem smo kar nekaj privarčevali pri ogledih, saj lahko na kar 150 znamenitostih Londona za oglede plačaš eno vstopnico za dva (več o tem na 2FOR1London).
Čeprav smo imeli še na letalu težke načrte, kako bomo dan zaključili s pivom v Covent Gardnu, smo do hotela prispeli šele malo čez devet zvečer in samo še padli v posteljo. Covent Gardna pa še nekaj nadaljnih dni nismo uspeli videti…
2. dan: peš po pol Londona… od hotela v Paddingtonu – Speakers corner + Hyde park+ Serpentine Lake – Green park – Buckingham palace – St. James’s Park – Westminster Chatedral – Westminster Abbey – Big Ban + Westminster Palace – London Aquarium + London’s Eye – Trafalgar Square
Ob osmih, že zelo zgodaj za Londonske razmere (eno uro imajo čas prestavljen nazaj), smo že zapustili hotel in se odpravili proti Hyde Parku. Prelep sprehod. Sonce je sijalo, mirno, tiho, slišiš petje ptic, opazuješ veverice. Ne moreš verjeti, da si sredi Londona.
Obvezni postanek seveda na Speakers Cornerju. Čeprav sva z možem rekla, da si lahko sedaj otroka privoščita in nama povesta kakšno manj prijetno resnico, se na srečo nista ojunačila :-). Matej je skorajda prebral pesem, ki jo je napisal. Mi je bilo kar žal, da sem imela pripombe nad dvema vrsticama sicer zelo lepe njegove prve poezije.
Pot smo nadaljevali proti jezeru Serpentine. Malo nas je zavedlo veliko kolo v daljavi… ne povem, da smo mislili, da je to že London Eye, čeprav se nam je zdel čudno blizu… no, bil je London Wheel…. za otroke 🙂 Do London Eye nas je ločilo še kar nekaj kilometrov hoje in čakanja..
Ob jezeru smo kar nekaj časa posedali in se le stežka odločili, da nadaljujemo proti Buckinghamski palači. Želeli smo si ogledati menjavo straže. No, bilo bi bolje, če bi še dve uri samo sedeli in opazovali veverice. Že 15 minut pred menjavo straže, pravzaprav pred prihodom stražarjev v spremstvu pihalnega orkestra, je velika množica ljudi slonela na rešetkah. Bliže, ko je bila ura 11:30, ko se stražarji zamenjajo, večja je bila gužva. Toliko ljudi na enem mestu že dolgo nisem videla. Tako smo od menjave straže slišali le godbo in videli vrhove črnih kučem. Kaj več pa ne. Če bi prej vedeli, kako to izgleda, se ne bi niti trudili in bi raje uživali v senci dreves v Green parku.
Od Buckinghamske palače smo krenili čez St. James park proti Westministrski opatji, 700 let stari cerkvi, kjer bo čez nekaj dni poročni obred Willama in Kate. Pred vrati opatije so stali duhovniki. Mož je šel mimo njih, nas pa so ustavili in nas povprašali, zakaj gremo v cerkev. Bila sem preveč odkrita in sem rekla, da bi si jo želeli ogledati. To pa nam ni dovolil. Moliti bi lahko šli, na ogled pa ne. In tako smo ostali zunaj. Tomaž nas je potem potolažil, da nismo nič zamudili. Da so vse cerkve na Malti večje :-). Si jo bomo pa ogledali ob prenosu poročnega slavja :-).
Le malo dlje od opatije je parlament, ob njem pa Big Ben, ki je ravno ob trenutku našega prihoda na trg oznanil polno uro s svojim značilnim zvonjenjem. Nekaj sreče pa lahko imamo tudi mi. Palace of Westminster (možen tudi ogled – v dveh dvoranah so balkoni za obiskovalce, je pa potrebna predhodna najava), je mogočna, ogromna stavba. Razteza se na 3,2 ha, ima 1100 soban in 11 dvorišč. Z druge strani Temze je pogled nanjo kot z razglednice.
Na drugi strani Temze smo preživeli kar nekaj ur – nekaj v vrstah in nekaj na ogledih. Privoščili smo si obisk londonskega akvarija in vožnjo z London Eye. Oboje je za otroke (in odrasle) zelo zanimivo. Se pa morate pripraviti na vrste za vstopnice.
Ulica ob Temzi, od London Eye proti Royal Festival Hall, je polna uličnih igralcev. Od pantomimikov do nastopačev. Celo uro smo stali in gledali enega, kako se bi naj v dveh minutah rešil iz verig. Naredil je odličen šov, pa še iz verig se mu je uspelo izvleči.
Že prav pošteno utrujeni smo šli spet čez Temzo mimo Trafalgar squara proti Covent Gardnu, a do tja tudi ta dan nismo prišli. Na Piccadilly Circus smo šli na double deckerja, da vsaj še iz avtobusa vidimo nekaj Londona, če že hoditi ne moremo več.
3. dan: Kensington gardens+Kensington Palace – National History Museum – Oxford street
Spet smo dan pogumno pričeli. Že drugi dan okrepčani z enakim zajtrkom – toast, maslo in marmelada. V Hyde parku smo šli tokrat v drugo smer – mimo spomenika Petra Pana po Kensigtonskih vrtovih do Kensigtonske palače. Samo na zunanji ogled. Potem pa v muzej – National History Museum (mimogrede – vstopnine ni, le za posebne razstave in filme se plača). Pa če bi bili v njem cel dan, bi ne bilo dovolj… Odlično! Vsem nam je bil všeč interaktivni film “Who do you think you realy are?”, kjer so top znanstveniki na poljudni način predstavili, od kod pravzaprav prihajamo. Otrokom je bila najbolj zabavna ugotovitev, da je naš sorodnik tudi banana…
Po muzeju smo se odločili, da gremo še na nakupovanje na Oxford Street, saj smo domnevali, da bo zaradi velikonočnih praznikov naslednje dni vse zaprto. Brez nakupovanja na znamenitem Oxford Streetu pa menda ne gre. Duhamorno. Če nisi ravno tip za nakupovanje ali ne iščeš kaj posebnega… Po Oxford Street in Regent Streetu gor in dol in… na koncu ne kupiš nič… Ko otroka padeta v posteljo, greva na pivo (dve, tri) za tolažbo po napornem shopingu in spat… Naj še omenim zanimivost londonskih pubov. Otroci do osemnajstega leta so lahko v pubu le v spremstvu staršev in še to le do devetih. Potem morajo pub zapustiti. Pa tudi sicer je red v pubih nam, milo rečeno, nenavaden. Že okoli pol enajstih natakar pri šanku pozvoni na zvonec, kar pomeni, da je le še 15 minut do zaprtja bara. Ko pozvoni drugič, lahko dobijo pijačo samo še tisti, ki že stojijo v vrsti. Ne dolgo zatem pa še vse, ki smo nekako navajeni drugačnega (ne)reda, ‘pospravijo’ domov. Tako smo vedno prišli domov že precej pred pol nočjo…
4. dan: Stonehenge, Science Museum, nakupovanje po Oxfordu
V petek smo poklicali agencijo za ogled Stonehanga. Prost termin so imeli še v nedeljo dopoldne. Zato smo v nedeljo že ob sedmih zjutraj čakali na avtobus, ki nas je pobral malo stran od hotela in odpeljal do avtobusnega postajališča na Victoriji, kjer smo se vkrcali na avtobus za Stonehange. Malo več kot uro in pol je trajala vožnja tja (cca 145 km). Presenetila me je pokrajina – ogromno zelenja, polj, gozdov. Nekako sem imela predstavo, da bi moralo biti bolj poseljeno, pa je bilo prekrasno.
Najbolj znano prazgodovinsko obeležje na svetu, spomenik svetovne dediščine, Stonehenge, stoji sam sredi travnikov in polj malo iz mesta Amesbury. Njegove korenine segajo skoraj 5000 let nazaj, v čase, ko se je gradila piramida v Gizi. Kdo so bili ljudje, ki so 40 ton težke kamne v času kamene dobe privlekli na to mesto iz 60 km oddaljenega kraja? Kako? Čemu je bil Stonehenge namenjen? Je bil sončni tempelj? Svetišče? Astronomski koledar? Ali so imeli modri kamni res zdravilno moč? Tudi po obisku Stonhenga in ogledih nekaj dokumentarnih oddaj o njem, je bilo vprašanj vedno več, odgovorov pa vedno manj. Zanimivo in razburljivo tako, da mrzlega vetra, ki je pihal po dolini, nismo niti opazili.
Polni vtisov smo prišli nazaj v London in si ogledali muzej znanosti. Če se sploh lahko reče, da smo si ga ogledali… Za temeljit ogled tega muzeja sta verjetno še dva dneva premalo, kaj šele en sam popoldne. Da bi lahko videli vsaj delček tega, kar nas je zanimalo, smo se razdelili – midve z mlajšo hčerjo sva šli po svoje, mož in sin pa po svoje. Midve sva si ogledali 3D film Divji ocean (izguba časa) , fanta pa sta šla gledat 3D film o vesolju in v ‘Fly zone’ na simulacijo letenja z letalom. Medtem, ko sva čakali, da fanta zaključita s filmom, sva uživali v raziskovanju fizikalnih zakonitosti v delu, namenjenem za otroke.
Popoldne v muzeju je vse prehitro minil. Zvečer smo se odpravili še proti centru mesta. Misli smo, da bomo imeli še dovolj energije za sprehod čez Piccadilly Circus do Soha in Covent Gardna, pa smo žal spet obupali. Pa saj imamo še en dan.
5. dan: London Bridge – London Tower – Greenwich – končno Covent Garden in Soho
Skoraj zadnji dan v Londonu, mi pa si moramo še toliko pogledati… Kot običajno smo že zgodaj zapustili hotel. S podzemeljsko smo se peljali do postaje Monument in šli peš ob Temzi do znamenitega Tower Bridga. Za ta most, dokončan leta 1894, so porabili preko 11 tisoč ton železa. Ko je bil zgrajen, je bil to najdaljši in najsodobnejši premični most, nadzorovan s hidravliko, ki je za pogon velikanskih črpalk uporabljala parni pogon.
Razgled na tem delu Londona je res pravljičen – London Bridge, v ozadju pa pravljični grad London Tower. Njegova zgodovina pa niti ni tako romantična. Beli stolp, ki daje celotnemu kompleksu ime, je zgradil William the Conqueror leta 1078 in je bil vedno simbol zatiranja. Vsaj od leta 1100 je bil grad uporabljen kot zapor, čeprav je bilo mišljeno, da bo kraljeva palača. Danes je v belem stolpu razstavljeno orožje in oklepi kraljeve družine. Zelo lepo je urejen stolp svetega Tomaža in v njem restavrirana spalnica Edvarda I. T.i. Jewel house pa že iz časov Henrika III gosti razstavo draguljev kraljeve družine. Vsem na ogled sta postavljena tudi največji diamant na svetu, 530 karatna Zvezda Afrike, ki je v vladarskem žezlu, v eni izmed imperialnih kron pa je znamenit diamant Koh-i-Noor.
Dvorišče pa čuvajo krokarji. Legenda pravi, da bo tisti dan, ko bodo krokarji zapustili London Tower, monarhija padla. Zato zanje vseskozi skrbi eden od kraljevih stražarjev, Yeomen Warders, imenovanih tudi ‘beefeaterji’ (menda so ime dobili po zaradi tega, ker so del plačila dobivali v mesu) . Za vsak slučaj, da krokarji ne bi odleteli, pa so jim še porezali krila :-).
Od London Bridga smo se do Greenwicha odpeljali z ladjico. Čeprav je to skoraj avtobus, so se (kot vedno) potrudili z razlago, pravzaprav kar vodenim ogledom po Temzi. Od najinega zadnjega obiska v Lodonu nama je prav Greenwich ostal najbolj v spominu. Po pitah, čudovitem parku, na katerem počivajo domačini in turisti, pomorskem muzeju in observatoriju. Žal so nam tipične angleške pite tokrat skoraj ‘ukradli’. Najstarejšo in najznamenitejšo gostilno s pitami, Goddards Pie, v kateri so pekli pite vse od leta 1890 in sva bila v njej ob najinem zadnjem obisku, so že leta 2006 zaprli. Na trgu nad cerkvijo je ostal le še kiosk, kjer še sedaj prodajajo te pite. Vendar občutek ni bil več pravi. Škoda.
Sprehodili smo se na vrh griča do observatorija, se poslikali ob nultem poldnevniku, opazovali Londončane, ki so uživali v parku, potem pa smo šli nazaj na podzemno in v Covent Garden. Končno smo le prišli do njega :-). Za konec pa še sprehod po kitajskem predelu mesta in skozi Soho, potem pa že na tradicionalno večerno pivo in spat.
6. dan: odhod domov
Kar prehitro je napočil dan, ko je bilo potrebno spet nazaj domov. Morali bi ostati vsaj še dva dni, da bi lahko videli vse, kar moraš videti v Londonu. Več časa bi morali ostati v National History muzeju, si pogledati še British museum, obiskati katedralo Sv. Pavla, kraljevo sodišče, iti v planetarij na Greenwichu… Mogoče še celo dva dodatna dneva ne bi bila dovolj. Vendar, če povem pošteno – čeprav je London lep in obiskovalcem nudi res veliko, sem na koncu že prav pogrešala naravo. Naše naslednje potovanje zagotovo ne bo v velemesto, kot je London, ampak….
Značke: Anglija, Big Ben, British National History Museum, British National Science Museum, Buckingham palace, Greenwich, Hyde park, London, London Bridge, London Eye, London Tower, London z otroki, potovanja po Evropi, potovanje z otroki, Westminster Abbey